14. revija domačih ansamblov v Sodražici

14. revija domačih ansamblov v Sodražici

KLUB HARMONIKARJEV URŠKA IN OBČINA SODRAŽICA vas v počastitev občinskega praznika vabita na 14. revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo, 30. oktobra 2016, ob 17. uri v Športni dvorani Sodražica. Nastopili bodo ansambli: 1. KLUB HARMONIKARJEV -URŠKA- 2. KVINTET SLOVENSKIH DEKLET 3. ANSAMBEL PONOS IZ LJUBLJANE 4. ANSAMBEL BORŠTVse.....

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci 41. Ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter 17. Rokodelskega festivala! Obkroženost z gozdovi Velike in Male gore je Ribnici omogočila globok stik z naravo in naravnimi materiali, ki ga Ribničanke in Ribničani še vedno čutimo in nam kroji usodo. Neposredna bližina prostranih gozdov nam jeVse.....

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Letos bo poskrbljeno tudi za naše  najmlajše, saj jih bo ob 18., uri pričakal Vzajemko in animatorke Vzajemkove dežele, Sola Zeliščni čaj  in kolo sreče, ter po 19. uri čarodej Roman Frelih. Sledi Urbanova noč  s skupino CALYPSO in MAMBO KINGSI.

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

Klub harmonikarjev Urška vas vabi na 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 6. avgusta 2016 ob 16. uri na letnem vrtu Gostilne Urška v Zamostcu pri Sodražici. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah, nato sledi izbor naj harmonikarja Urške 2016 in suhorobarskega prvaka 2016. Nagrade so izdelki rezbarjaVse.....

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Društvo MzM se je letos odločilo, da se odpravi v Vatikan, ter tako obeleži svojo 10. letnico dobrodelnosti. V ta namen so zbrali s pomočjo donatorjev denar za dva motorja, ki so jih imeli namen pokloniti našim misijonarjema na Madagaskarju in Vietnamu. V četrtek je na pot krenila prva skupinaVse.....

  • 14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    Petek, 28 Oktober 2016 18:32
  • 41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    Četrtek, 01 September 2016 17:51
  • Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Četrtek, 01 September 2016 17:28
  • 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    Četrtek, 28 Julij 2016 18:24
  • Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Torek, 21 Junij 2016 19:10

Znani Ribničani

kozlerPeter Kozler

( * 1824 Koče pri Kočevski Reki, + 1879 Ljubljana)

Kozler je svoje življenjsko delo namenil pravu, geografiji in politiki.
Leta 1848 je skupaj z Antonom Globočnikom na podlagi kranjskega deželnega grba določil belo - modro - rdečo trobojnico kot slovenski znak - zastavo. Bil je tudi soustanovitelj Slovenskega zbora Slovenije, društva, ki si je postavilo za cilj, da vse pokrajine, koder stanujejo Slovenci, združijo v eno upravno celoto - zedinjeno Slovenijo. Istočasno pa je mislil na izdajo zemljevida teh pokrajin, vendar je izdajo leta 1853 preprečila dunajska politika Bachovega absolutizma. Zemljevid je tako izšel šele leta 1864, pokazal pa je, "kako daleč beseda slovenska seže". Zbral je tudi okrog 5000 slovenskih krajevnih imen. Njegov trud je bil poplačan, ko je dobil priznanje enega prvih znanstvenih zavodov na svetu iz Sankt Peterburga. Kozler je veliko pripomogel k delovanju Slovenske matice, ki ni imela na začetku velikega uspeha z izdajanjem knjig. Poklonil ji je namreč toliko zemljevidov, kolikor bo imela prvo leto članov. Hkrati ji je poklonil tudi vse avtorske pravice za tiskanje zemljevida.
Kozler je mnogo pisal v Novice, in sicer pod psevdomimom P. Slemenski. Ime si je nadel po gorskem slemenu, na katerem stoji Sv. Gregor, od Ribnice oddaljen okrog 10 kilometrov.

jaklicDr. Franc Jaklič

( *Andol pod Sv. Gregorjem 1892, + 1967 Milwaukee ZDA )

Po poklicu je bil duhovnik, z vso vnemo pa se je posvečal pisateljevanju. Njegovo delo predstavlja okoli 300 svetniških življenjepisov, njegovo najpomembnejše delo, kateremu se je posvetil z vso vnemo, je Baragov življenjepis, ki je izšel pri Mohorjevi družbi kot reden letni knjižni dar za leto 1931. Ob izidu knjige je veljala splošna sodba, da je bila to najlepša in najbolj bogata mohorska knjiga za tisto leto.
Jaklič se je lotil tudi življenjepisa afriškega misijonarja Knobleharja, urejeval je razne liste in pisal zanje članke. Leta 1948 se je odpravil v Argentino, kjer je nadaljeval raziskovanje Baragovega življenja, in sicer s posebnega vidika za razglasitev blaženega v Rimu.

 

rudezJožef Rudež
(1793 - 1846 )

Etnograf, graščak in mecen je bil rojen v Ribnici in tu tudi umrl.

Na Dunaju je bil njegov mentor Kopitar, ki ga je navajal k treznemu gledanju in delavnem življenju, ga spodbujal k pisanju in opozarjal na sodobno pomembno literaturo. V ribniškem gradu si je sistematično uredil "slovansko knjižnico". Kot etnograf se je Rudež izkazal s svojim spisom o Kočevarjih, njegova dognanja so služila za izhodišče vsem poznejšim etnografom.
Bil je prvi zapisovalec ljudskih pesmi v Ribniški dolini in spada med najstarejše zapisovalce na Slovenskem. Njegova zbirka obsega 26 narodnih pesmi, med njimi je tudi Lepa Vida, po kateri je Prešeren prepesnil svojo Lepo Vido.

 

mrharIgnacij Merhar

(*Prigorica pri Ribnici 1856, + 1944)

Organizator slovenskega gasilstva, prvi, ki je na Slovenskem prelomil z nemškim poveljevalnim jezikom. Sestavil je slovenska povelja namesto nemških, ki so bila tedaj obvezna za vsa društva. Leta 1880 je nastopil v Ljubljani na veliki gasilski svečanosti, kjer je svoji četi poveljeval slovensko in povzročil veliko narodno navdušenje. Sestavil je tudi vadnik, ki je bil velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, saj je z njim prebil led ne le v strokovnem, temveč tudi v narodnostnem pogledu. Nemci in njim privrženi gasilci so do slovenskega poveljevanja zavzeli zelo negativno stališče. Slovensko poveljevanje se je uveljavilo največkrat šele z izstopom vseh Nemcev in nemškutarjev iz društev, boj pa je bil končan šele konec druge svetovne vojne.

 

adamicBojan Adamič

( *Ribnica 1912, +Ljubljana 1995 )

Slovenski skladatelj in dirigent.
Rodil se je v Ribnici 9. avgusta 1912. Na njegovo rojstno hišo danes spominja v steno vzidana tabla in napis: V tej hiši je bil rojen Bojan Adamič, 1912 – 1995, skladatelj in dirigent.
V Ribnici je obiskoval deško ljudsko šolo. Leta 1921 se je njegova družina preselila v Ljubljano. Ta je ostala njegov dom do konca njegovega življenja. Tu je tudi pridobil svojo glasbeno izobrazbo, na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz klavirja in trobente leta 1941.
Že pred drugo svetovno vojno ga je jazz močno zaznamoval, zato ni čudno, da je po vojni ustanovil profesionalni Plesni orkester RTV Ljubljana (današnji Bing Beng RTV Slovenija) in bil njegov dirigent do leta 1980. Vodil in dirigiral je številne orkestre širom Evrope, bil je stalen gost dirigent Doma JLA v Beogradu in raznih koncertov zabavne glasbe.
Do upokojitve je bil tudi vodja glasbene produkcije Radia Slovenija in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Mojster Adamič je postal utemeljitelj in vizionar slovenske zabavne glasbe, popevke in šansona. V središču njegovega ustvarjanja pa je bila tudi filmska in scenska glasba.
Poleg številnih prestižnih nagrad omenimo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, nagrado Frana Milčinskega – Ježka RTV Slovenije, Župančičevo nagrado. Leta 1992 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletne zasluge na glasbenem področju.
"Klicali so ga mojster in bil je gentlmen. Bil je zelo ljudski, a samosvoj in originalen, trmast in klen borec. Cenil je znanje, a tudi originalnost in improvizacijo. Bil je vizionar in optimist. In bil je pred časom »Svetlobna leta pred drugimi«, kar ni bilo lahko, ampak prej obratno.
Razbijal je tabuje, bil je korak naprej ter hkrati ugajal množicam, kar je zagotovo odlika največjih genijev."


(vir: Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, Aleš Gačnik in Stanka Gačnik, Ptuj 2003)

skrabecStanislav Škrabec

( *Hrovača pri Ribnici 1844, +Ljubljana 1918 )

Jezikoslovec in nabožni pisec se je po osnovni šoli v Ribnici in gimnaziji v Ljubljani odločil za redovniški poklic. Večino življenja je preživel v samostanu Kostanjevica v Gorici. Njihova bogata knjižnica je imenovana po njem.
Škrabčevo jezikoslovno delo je raznovrstno. Obsega glasoslovje, akcentuacijo, oblikoslovje, skladnjo, stilistiko, besedotvorje, pravorečje, pravopis in jezikovno politiko. Jezikovno delo je začel leta 1870 z razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Skoraj 30 let je urejeval znano nabožno in jezikoslovno revijo Cvetje z vrtov sv. Frančiška in na njenih platnicah objavljal svoje jezikoslovne spise. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom protestantov 16. stol. in govorom osrednje Slovenije. Njegovo delo je bilo začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
Leta 1920 so na rojstno hišo v Hrovači vzidali reliefno spominsko ploščo, 1970 pa je Klub starih goriških študentov odkril ploščo na samostanu v Kostanjevici.
V počastitev 80-letnice njegove smrti je Ribnica leta 1998 praznovala Škrabčevo leto, v okviru katerega so se dogajale kulturne, jezikoslovne in bogoslužne prireditve.

galusJakob Petelin Gallus

( * Ribnica 1550, + Praga 1591 )

Sodi v vrsto največjih in vodilnih skladateljev. Rojen je bil v Ribnici, kjer se mu je kot pevcu na koru začela ustvarjalna pot, ki ga je kot nadarjenega pevca najprej vodila v ljubljansko stolnico, leta 1574 pa ga je muzikalna nadarjenost pripeljala v cerkveni zbor na Dunaju. Da bi se temeljiteje izobrazil v glasbi, je veliko potoval po Avstriji, Moravski, Češki in Šleziji.
Bil je zelo plodovit ustvarjalec, njegovo delo obsega 16 maš, veliko spevov za 2 - 24 glasov, vseh njegovih kompozicij je 517. Njegovim spevnim melodijam je prisluhnila vsa Evropa, uvedel se je v široke plasti pevcev in ljubiteljev glasbe. Teme je rad jemal iz znanih ljudskih pesmi.

 

podbojJanez Podboj

( *Ribnica 1848, +1910 )

Podboj se je kot duhovnik in poljudni pisatelj vseskozi počutil vnetega Slovenca z besedo in dejanjem. Trudil se je v posojilnici, se navduševal za gospodarska in izobraževalna društva, z veliko vnemo je nastopal tudi kot govornik.
Podboj je vseskozi rad pisal, čeprav velikih stvari od njega nimamo. Največ je kratkih podlistkov, šaljivih povestic in sporočil s potovanj. Na raznih krajih je objavljal ribniške smešnice in vesele zgodbe, vendar je imel navado, da se pod svoje delo ni podpisoval.
Njegova največja zasluga je, da je zapisal ribniško himno Urban iz Ribnice.

Panoramske slike iz ribniškega turna