14. revija domačih ansamblov v Sodražici

14. revija domačih ansamblov v Sodražici

KLUB HARMONIKARJEV URŠKA IN OBČINA SODRAŽICA vas v počastitev občinskega praznika vabita na 14. revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo, 30. oktobra 2016, ob 17. uri v Športni dvorani Sodražica. Nastopili bodo ansambli: 1. KLUB HARMONIKARJEV -URŠKA- 2. KVINTET SLOVENSKIH DEKLET 3. ANSAMBEL PONOS IZ LJUBLJANE 4. ANSAMBEL BORŠTVse.....

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci 41. Ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter 17. Rokodelskega festivala! Obkroženost z gozdovi Velike in Male gore je Ribnici omogočila globok stik z naravo in naravnimi materiali, ki ga Ribničanke in Ribničani še vedno čutimo in nam kroji usodo. Neposredna bližina prostranih gozdov nam jeVse.....

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Letos bo poskrbljeno tudi za naše  najmlajše, saj jih bo ob 18., uri pričakal Vzajemko in animatorke Vzajemkove dežele, Sola Zeliščni čaj  in kolo sreče, ter po 19. uri čarodej Roman Frelih. Sledi Urbanova noč  s skupino CALYPSO in MAMBO KINGSI.

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

Klub harmonikarjev Urška vas vabi na 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 6. avgusta 2016 ob 16. uri na letnem vrtu Gostilne Urška v Zamostcu pri Sodražici. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah, nato sledi izbor naj harmonikarja Urške 2016 in suhorobarskega prvaka 2016. Nagrade so izdelki rezbarjaVse.....

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Društvo MzM se je letos odločilo, da se odpravi v Vatikan, ter tako obeleži svojo 10. letnico dobrodelnosti. V ta namen so zbrali s pomočjo donatorjev denar za dva motorja, ki so jih imeli namen pokloniti našim misijonarjema na Madagaskarju in Vietnamu. V četrtek je na pot krenila prva skupinaVse.....

  • 14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    Petek, 28 Oktober 2016 18:32
  • 41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    Četrtek, 01 September 2016 17:51
  • Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Četrtek, 01 September 2016 17:28
  • 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    Četrtek, 28 Julij 2016 18:24
  • Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Torek, 21 Junij 2016 19:10

Znamenitosti nekoč in danes

TURŠKI VPADI V DOLINO

Turški vpadi v naše kraje so se začeli v začetku 15. stoletja. Valvazor poroča, da so Turki 9. oktobra 1408 vdrli v Belo krajino in jo strašno opustošili. Podoben roparski napad se je zgodil tudi leta 1411. Iz Bele krajine in od Kolpe je bila Turkom odprta pot preko Kočevske do Ribnice naprej proti Ljubljani. Podatki za prvi turški napad na Ribnico so iz leta 1415. Za obrambo pred Turki so ljudje zidali tabore. Valvazor poroča, da so jih začeli postavljati prav leta 1471. Drugo sredstvo obrambe zoper Turke so bili kresovi - ognjeni telefoni. Kadar so Turki prodrli iz Bele krajine, so, kot poroča Valvazor, kresovi goreli po naslednjem vrstnem redu: Vinica, Poljane ob Kolpi, Kostel, Fridrihštajn nad Kočevjem, Ribnica (pri Sv. Ani), Ortnek (na Grmadi), Turjak (Sv. Ahac), Ig, Ljubljana.

Ko Valvazor piše o turških pohodih skozi Ribnico, pravi: "Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejec je ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu si ni mogel nikoli podvreči. Zato je v srdu vsakokrat odvedel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta. Zaradi takih vpadov so žal v bridkem spominu leta 1480, 1526, 1546,1558, 1559, v januarju in februarju 1564 in še mnogo drugih, v katerih so Turki strašno potegnili svojo morilsko sabljo nad Ribnico in okoliške pokrajine..." Od leta 1584 Ribnica ni več videla Turkov, ki so jo bili skozi dobo dveh stoletij vsaj sedemindvajsetkrat oplenili in požgali.

******************************************************************************************

PODGURSKA ŽAGA


Ker sem potomec družine, ki je prva zagnala žago v Podgori pod vasico Zadolje, bom po ustnih izročilih svojih staršev in starih staršev in po spominu opisal začetke delovanja.

Moj stari oče Franc Lovka je rojen v vasi Mali Ločnik nad Turjakom. Po poklicu je bil gaterist ( strojnik na žagi) in že v mladosti je delal na žagah širom Slovenije. Po poroki leta 1902 leta se je z ženo Marjeto in na željo tedanjega veleposestnika Antona Rudeža naselil ob izviru Ribnice Podgori,  kjer je ob pomoči mojstrov iz domače ribniške doline zgradil za tiste čase sodobno žago venecijanko in mlin za žitarice. Tik ob izviru je bila speljana ozka struga ( razvaline so še danes dobro vidne) na prenosne transmisije do same žage. Žaga je stala desno ob strugi, zraven pa je bila še pomožna stavba mlina, za mletje žitaric. Malo stran pa je bilo še gospodarsko poslopje in bivalni prostori družine

V začetku sta Franc in Marjeta sam opravljala vsa dela, kasneje pa se je obseg dela močno povečal in so hodili pomagat tudi ljudje iz okoliških krajev Ribnice, predvsem iz Nemške vasi in Zadolja, da so si prislužili v materialu kakšno stvar za izdelavo svojih hiš, ali za moko.

Francu in Marjeti se je rodilo 7 otrok. Pet hčera ( Ana, Angela, Milka,Tilka in Julka) in dva sina ( France in Jože –moj oče), ki so morali že v rani mladosti trdo delati na žagi in v mlinu. Hlapci iz ribniškega gradu so pripeljali vsake toliko časa potrebščine za nemoteno delo žage in mlina in osnovne življenjske potrebščine za oskrbnike le te.

Leta 1923 je inženir Rudež ( bil je zelo človeški, čeprav je imel v posesti celo Veliko goro) mojemu staremu očetu pomagal z materialom in parcelo zgraditi novo hišo na Ciglarni ( sedanji Opekarski cesti), kjer stoji še danes in v njej prebivam jaz z družino.

Po odhodu starega očeta iz Podgore leta 1928 ga je zamenjal Franc Pucelj iz Hrovače kjer je ostal do leta 1933 leta. Kasneje pa se je tja priselil še priznani strojnik Levstek.

Istočasno je delovala tudi parna žaga v Jelenovem žlebu, ki pa jo je Rudež dal prestaviti v Ribnico ob železniško postajo. Tako je bil to prvi zametek danes uspešnega lesnega podjetja Inles.

Leta 1942 je italijanska vojska žago in mlin zažgala. Ostalo je pogorišče, ki ga po koncu vojne ni obnovil nihče. Nekaj časa je bilo tam celo nekaj vodnih tolmunov namensko tako zajezenih, da je v njem  ribniška kasarna gojila ribe za potrebe vojske.

Sedaj se vse to zarašča, temelji pa so še zelo dobro vidni in tisti ki ve, da je včasih tam bila žaga in mlin, lahko točno vidi kje je kaj stalo.

Še zanimivost iz izročila starega očeta, ki mi je ostalo v spominu. Vsako soboto se je stari oče odpeljal v Ribnico k maši in na »en štefan« vina. Seveda se je ta štefan pomnožil in v poznih večernih urah se je nekako naložil na sani ( bilo je januarja meseca) in pognal konje ki so bili pravi »furmanski« ( kar pomeni da so točno poznali pot v Ribnico in nazaj). Tako so ga konji pripeljali domov, brez da jih je usmerjal.  Lahko pa bi tudi pri minus 15 stopinjah zmrznil, če ne bi bili »pametni konji« bolj pametni od lastnika. Taki dogodki so se dogajali kar večkrat tudi v Rakitnici, kjer so furmani »počivali v vaški gostilni. Seveda je bil tak način prevoza običajen takrat, saj drugega v bistvu ni bilo. Še nekaj slik razvalin podgorske žage.

 

Panoramske slike iz ribniškega turna