14. revija domačih ansamblov v Sodražici

14. revija domačih ansamblov v Sodražici

KLUB HARMONIKARJEV URŠKA IN OBČINA SODRAŽICA vas v počastitev občinskega praznika vabita na 14. revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo, 30. oktobra 2016, ob 17. uri v Športni dvorani Sodražica. Nastopili bodo ansambli: 1. KLUB HARMONIKARJEV -URŠKA- 2. KVINTET SLOVENSKIH DEKLET 3. ANSAMBEL PONOS IZ LJUBLJANE 4. ANSAMBEL BORŠTVse.....

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci 41. Ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter 17. Rokodelskega festivala! Obkroženost z gozdovi Velike in Male gore je Ribnici omogočila globok stik z naravo in naravnimi materiali, ki ga Ribničanke in Ribničani še vedno čutimo in nam kroji usodo. Neposredna bližina prostranih gozdov nam jeVse.....

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

Letos bo poskrbljeno tudi za naše  najmlajše, saj jih bo ob 18., uri pričakal Vzajemko in animatorke Vzajemkove dežele, Sola Zeliščni čaj  in kolo sreče, ter po 19. uri čarodej Roman Frelih. Sledi Urbanova noč  s skupino CALYPSO in MAMBO KINGSI.

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

Klub harmonikarjev Urška vas vabi na 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 6. avgusta 2016 ob 16. uri na letnem vrtu Gostilne Urška v Zamostcu pri Sodražici. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah, nato sledi izbor naj harmonikarja Urške 2016 in suhorobarskega prvaka 2016. Nagrade so izdelki rezbarjaVse.....

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

Društvo MzM se je letos odločilo, da se odpravi v Vatikan, ter tako obeleži svojo 10. letnico dobrodelnosti. V ta namen so zbrali s pomočjo donatorjev denar za dva motorja, ki so jih imeli namen pokloniti našim misijonarjema na Madagaskarju in Vietnamu. V četrtek je na pot krenila prva skupinaVse.....

  • 14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    14. revija domačih ansamblov v Sodražici

    Petek, 28 Oktober 2016 18:32
  • 41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    41. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva

    Četrtek, 01 September 2016 17:51
  • Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Prijazno vabljeni na 12. URBANOVO NOČ

    Četrtek, 01 September 2016 17:28
  • 24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    24. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev

    Četrtek, 28 Julij 2016 18:24
  • Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Dogodek ki ga ne moreš kar tako pozabiti

    Torek, 21 Junij 2016 19:10

Obrt skozi stoletja

obodiSlovenija je pretežno gozdnata dežela, zato ima pri nas obdelava lesa dolgo tradicijo. Skorajda ni kraja, kjer ne bi mizarili, tesarili, rezbarili in rezljali, vendar pa izdelava lesenih predmetov za vsakdanjo rabo nikjer ni bila tako razširjena kot v Ribniški dolini in njeni okolici. Po podatkih iz knjige Domače obrti na Slovenskem dr. Janeza Bogataja se je v začetku 20. stoletja v tamkajšnjih krajih s suhorobarstvom ukvarjalo 4.750 ljudi, ki so na leto izdelali na desettisoče raznih posod in rešet ter na stotisoče kuhalnic in žlic. Redkokatera dejavnost je v Sloveniji tako močno zaznamovala določeno območje kot suhorobarstvo, ki je Ribniški dolini stoletja zagotavljalo preživetje in ji odpiralo vrata v širni svet. Za razmah suhorobarske obrti je zaslužen cesar Friderik III., ki je leta 1492 – torej v istem času, ko je Krištof Kolumb odkrival Ameriko – določil, da lahko kmetje prosto trgujejo z doma narejenimi lesenimi predmeti. Ribničanom je bil cesarjev odlok zaradi naravnih danosti pisan na kožo. V naslednjih stoletjih so s svojimi izdelki prepotovali dobršn del Evrope, nekatere pa so trgovske poti pripeljale tudi v Malo Azijo, Afriko in celo v Indijo. Po drugi svetovni vojni so veliko izdelko prodaji v Slavoniji in Vojvodini, kjer so jih menjali za žito. Suho robo so največ izdelovali pozimi, ko je bilo manj kmečkih opravil. Delo je trajalo od jutra do večera, zaposlovalo pa je skoraj vse družinske člane. Okrog jurjevega so si hišni gospodarji oprtali krošnje, ki so bile včasih za dva moža visoke in na katerih so bili vidno razobešeni različni izdelki, ter odšli v širni svet. Domov so se vrnili šele sredi jeseni. Ti preprosti rokodelci in trgovci so bili sila iznajdljivi. Rešet, denimo, niso izdelali do konca, saj bi v krošnji zasedla preveč prostora, ampak so ločeno nosili obode in dna. Oba dela so sestavili šele pri kupcih, kjer so lesene izdelke tudi popravljali.

Sčasoma se je ponudba suhe robe tako razširila, da posamezni suhorobarji niso mogli več izdelovati vsega, ampak so se morali osredotočiti le na določene izdelke. Tako so nastale panoge posodarstvo (izdelovanje lesenih posod), obodarstvo (izdelovanje obodov za rešeta), rešetarstvo, podnarstvo (izdelovanje mrež za rešeta), pletarstvo, orodjarstvo (izdelava grabelj in drugega orodja), žličarstvo, zobotrebčarstvo, ročno mizarstvo in strugarstvo ter v novejšem času spominkarstvo. Z razmahom industrije v prejšnjem stoletju je suhorobarska obrt začela zamirati. Kot nam je povedala kustosinja Polona Rigler Grm iz Muzeja Miklova hiša v Ribnici, je strojnega izdelovanja suhe robe danes razmeroma veliko. Panoge, kjer je veliko ročnega dela – rešetarstvo, obodarstvo, pletarstvo in podnarstvo – pa so zelo ogrožene. Ko bodo stari mojstri pomrli, bo kaj lahko izginilo tudi znanje, ki se je stoletja prenašalo iz roda v rod.

Delček suhorobarske zgodovine, s tem pa tudi zgodovine Ribniške doline, skrbno hrani Muzej Miklova hiša v Ribnici. V razmeroma majhnem in tesnem prostoru, ki spominja na pravo delavnico, so na kratko predstavljena vse panoge suhe robe, ogledamo pa si lahko tudi raznovrstno delovno orodje, izdelke in potujočo trgovino na hrbtu (krošnjo in kanon). Za bogastvom oblik, znanja in ročnih spretnosti se seveda skrivajo usode neštetih ljudi. Nekatere med njimi nam razkriva razstava Iz hiše v svet, ki prikazuje življenje suhorobarskih zdomarskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju.

Mojstrstvo se začne pri izbiri lesa

zdomarjiPomembna dediščine, ki so jo Ribniški dolini in vsej Sloveniji zapustile številne generacije suhorobarjev, se dobro zaveda tudi posodar Franc Jaklič iz vasi Sajevec pri Ribnici. Osnovno znanje, ki si ga je pridobil v očetovi delavnici, je v teku let nadgradil s svežimi zamislimi ter svojevrstnim slogom. Danes izdeluje približno trideset vrst posod, ki jim daje poseben pečat velik delež ročnega dela. Predlani je dobil priznanje Zlata vitica, ki ga Obrtna zbornica Slovenije podeljuje za najboljše dosežke na področju domače in umetnostne obrti. Svoje znanje in spretnost prikazuje na prireditvah doma in na tujem, pred njegovo delavnico pa se vsako leto ustavi tudi od 40 do 50 avtobusov vedoželjnih obiskovalcev.

»Suhorobarji so bili vedno prilagodljivi. Šli so v korak s časom, sicer ne bi preživeli,« nam je povedal, ko smo obstali pred razstavljenimi šatuljami, škafci, golidami in drugimi posodami. Brez iznajdljivosti tudi danes ne gre. Izdelovalci suhe robe morajo ob tradicionalnih izdelkih trgu ponuditi tudi novosti, saj jim to zagotavlja preživetje, s tem pa možnost za ohranitev izvirnih načinov izdelave. To seveda ne pomeni, da je vse staro povozil čas. Nekatere posode so dobile novo nemembnost in postale znova priljubljene. Kot denimo golide, v katere nihče več ne molze mleka, jih pa zlasti v tujini veliko uporabljajo v savnah.
Ribničani so »pogruntali« številne pripomočke, ki so jim olajševali delo. V drugih krajih so vitre (tanke lesene trakove) izdelovali sede na kolenih, v Ribniški dolini pa so uporabljali »babo«. Mojster Jaklič med živahnim pripovedovanjem nenadoma zgrabi leskovo palico, jo pod vrhom zareže, vtakne v luknjo v lesenem stebru in z nje v nekaj sekundah odlušči enakomerno široko vitro. Vtis, da gre za najpreprostejšo stvar na svetu, je seveda povsem zgrešen. Zadaj je trideset let izkušenj in trdega dela. Kakovost posod ni odvisna le od načina izdelave, ampak tudi od izbire lesa. Stari mojstri so s kladivom v rokah hodili po gozdu, trkali po deblih in po zvoku ugotavljali, ali se jih bo dalo obdelovati ali ne. Franc Jaklič doda, da včasih tudi sam po več ur ne najde primernega lesa. Za izdelavo posod uporablja smrekovino, ki jo posekajo pozimi in sušijo leto dni. Tak les je trden in obdrži barvo. Za vitre pa je potrebna sveža in prožna leskovina. Ko se trakovi iz nje posušijo, trdno stisnejo vse kose, iz katerih je narejena posoda.
Izdelovalci suhe robe danes uporabljajo vrtalnike, stružnice in druge pripomočke. Delo gre tako precej hitreje od rok: če so nekoč v enem dnevu naredili deset škafov, jih zdaj dvajset. Toda sodobna tehnika izdelkom ne more vtisniti trajne vrednosti in topline, kar jasno začutimo pri brezosebnih industrijskih predmetih. Zato je ročno delo danes še dragocenejše kot nekoč. Tega se tisti, ki ohranjajo znanje in veščine naših prednikov, dobro zavedajo.

Panoramske slike iz ribniškega turna